“Načrtujte svojo prihodnost že danes” ni finančni marketinški slogan, temveč vse bolj realno dejstvo.
Ko razmišljamo o prihodnosti in obdobju, ko se bomo upokojili (t.i. tretjem življenjskem obdobju), je ena od naših ključnih ne samo skrbi, temveč vse večja odgovornost zagotovo naša pokojnina. Zaradi slabe informiranosti in nepoznavanja dejanskih razlogov, ki vodijo v kolaps Bismarckovega sistema pokojnin (“pay as you go” sistem), se mnogi ljudje še vedno zanašajo na državno pokojnino, ki že danes ne omogoča dostojnega življenja na starost. Tokrat vam bomo razkrili dejstva, ki vam bodo pomagala razumeti, zakaj državna pokojnina žal ni in ne bo dovolj visoka za dostojno življenje v tretjem življenjem obdobju.
Zakaj si bomo morali za svoje tretje življenjsko obdobje privarčevati dodatno pokojninsko rento sami?
- Demografija: delež mladih pada, delež upokojencev raste
Demografski trendi v Sloveniji kažejo na zmanjševanje števila delovno aktivnega prebivalstva in povečanje števila upokojencev. Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je število delovno aktivnega prebivalstva v letu 2023 zmanjšalo za 2%, medtem ko se je število upokojencev povečalo za 3%. Manjše število delovno aktivnih ljudi pomeni manj prispevkov v pokojninsko blagajno, kar negativno vpliva na višino pokojnin.
- Državni dolg
Visok državni dolg omejuje sposobnost države, da financira pokojnine. Po podatkih Ministrstva za finance je državni dolg Slovenije v letu 2023 znašal 85% BDP, kar predstavlja veliko finančno breme za državo. Dodatno izposojanje denarja za izpolnitev obveznosti do upokojencev (izplačilo tekočih mesečnih pokojnin) povečuje dolg in obrestne stroške, kar posledično vodi v zmanjšanje pokojnin.
- Pozno zaposlovanje mladih
Trend poznega vstopa mladih na trg dela in vse pogostejše služenje denarja preko spleta (nakazilo denarja preko platform), pomeni manj vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno (ZPIZ). Po podatkih OECD se povprečna starost, pri kateri mladi v Sloveniji vstopijo na trg dela, dviga in je v letu 2023 znašala 26 let.
- Umetna inteligenca
Razvoj umetne inteligence zelo hitro spreminja trg dela. Povečanje avtomatizacije zmanjšuje povpraševanje po delovni sili in izkoreninja določene poklice (brezposelnost), kar vodi v zmanjšanje prispevkov v pokojninsko blagajno in posledično nižje pokojnine. Po raziskavi McKinsey Global Institute naj bi do leta 2030 avtomatizacija v Sloveniji ogrozila približno 20% delovnih mest.
- Staranje prebivalstva – povprečna doba v pokoju se zvišuje
Staranje prebivalstva pomeni večje število upokojencev in večje finančne obremenitve za pokojninsko blagajno. Po podatkih SURS-a se je pričakovana življenjska doba v Sloveniji v letu 2023 povečala na 81 let za moške in 85 let za ženske. Višja pričakovana starost pomeni daljše obdobje prejemanja pokojnine (doba v pokoju trenutno znaša cca. 20 let), kar dodatno obremenjuje sistem.
- Visoka obdavčitev dela
Visoka obdavčitev dela zmanjšuje neto plačo delavcev, kar pomeni manjšo motivacijo za delo in večjo obremenitev za delodajalce. Po podatkih Eurostata je skupna obdavčitev dela v Sloveniji ena najvišjih v Evropski uniji in v letu 2023 znaša 42%. To lahko vodi v zmanjšanje zaposlitvenih možnosti in nižje prispevke v pokojninsko blagajno.
V prihodnjih blog prispevkih se bomo lotili še dodatnega argumentiranja posameznega dejavnika, ki vpliva na to, da bodo naše državne pokojnine prenizke za dostojno življenje. Spremljajte nas in se informirajte še pravočasno.
Za informativni sestanek in pogovor o priložnostih za varčevanje oz. neobdavčeno investiranje za vašo pokojninsko rento, nas pokličite ali nam pišite na: narocanje@ateam.si